Gora in njena zgodba
O gori
Mala Mojstrovka je priljubljen dvatisočak v Julijskih Alpah, ki se mogočno dviga nad prelazom Vršič. Njeno podobo zaznamujejo strma in divja severna stena ter položnejša, s soncem obsijana južna pobočja. Na vrh vodita zahtevnejša, zavarovana Hanzova pot skozi severno steno in lažja južna pot. Z vrha se odpirajo čudoviti razgledi na Jalovec, Mangart, Prisojnik, Škrlatico in številne druge vrhove Julijskih Alp.
Doživetje na poti
Zapis dogodivščine
Tokrat je bil na sporedu en hiter popoldanski pobeg v gore, in sicer na Malo Mojstrovko po znameniti Hanzovi poti. 🏔️ Dostop do stene brez posebnosti, na poti srečam kar nekaj pohodnikov predvsem tujcev, ki so se vsi vračali iz Slemenove Špice. Prva polovica Hanzove poti je minila brez posebnosti, klasika super zavarovana plezalna pot in super prehodi. Pot je bila lepo prehodna, razmere dobre sicer mrzlo in napredovanje brez težav. ❄️🧗♂️ V drugi polovici severne stene pa razmere že povsem zimske. Kar nekaj snega, poledenelih skal in spolzkih prehodov je zahtevalo precej več previdnosti, zbranosti in predvsem premišljenega koraka. Na trenutke je bilo že prav adrenalinsko 🥶 Severna stena je tako že pokazala svoj pravi zimski obraz. ❄️ 🏔️ Na vrhu Male Mojstrovke me je pričakal precej močan in mrzel severni veter. Zaradi vetra je moral dron tokrat žal ostati v nahrbtniku. Ampak razgledi ... FANTASTIČNI! ⛰️ Kristalno čist zrak, super vidljivost in čudovite panorame okoliških vrhov, Triglav, Prisojnik, Mangrt, Bavški Grintavec vsi vrhovi kot na dlani. Tudi jesen že počasi barva Julijce. Macesni dobivajo svojo značilno zlato-rumeno barvo, še posebej tisti manjši, ki že prav lepo izstopajo med skalami in jesensko obarvanimi pobočji. Pot na vrh je minila v popolni samoti nikjer na poti nikogar le tu pa tam je med vetrom letela kakšna Gorska kavka in čakala na kakšen priboljšek. Na vrhu na začetku čisto sam, nato pa sta čez čas po južni poti prišli še dve planinki to pa je bilo tudi vse kar je bilo ljudi tisti večer tam. Sestop proti Vršiču je potekal po običajni južni poti, ki mi je, priznam, kar malce zoprna. Sprva me je mikalo, da bi jo ubral kar naravnost po melišču, ampak ker je bila že popolna tema, sem si ta užitek raje prihranil za kdaj drugič. 🔦Drugi del sestopa sem tako opravil v popolni temi, kar je bilo pravzaprav prav prijetno. Mir, tišina, soj naglavne svetilke in tisti poseben občutek, ko imaš gore skoraj povsem zase. Na Vršiču je končno urejeno tudi parkirišče! Če ni pretirane gneče, je zdaj kot kaže parkiranje res super, za nameček pa bo do konca leta še brezplačno. Za konec me je na parkirišču pričakala zelo radovedna lisica. 🦊👀 Očitno je bila prepričana, da je parkirišče njeno, saj se ji niti najmanj ni zdelo vredno, da bi se mi umaknila. Nekaj časa sva se tako gledala in priznam tud mal poklepetala, na koncu pa sem ugotovil, da bo najbolje, če se kar jaz poberem. 🏔️❄️ Skratka, čudovit hiter pobeg na Malo Mojstrovko! Veliko sonca ☀️, precej mraza 🥶, nekaj adrenalina 🧗♂️, odlični razgledi 😍, nočni sestop 🌙 in za zaključek še srečanje z radovedno lisico. 🦊 Hanzova pot je tokrat ponudila že skoraj prave zimske razmere in še enkrat dokazala, kako hitro se lahko razmere v visokogorju spremenijo. 💪🏔️ Gore nikoli ne razočarajo!
